Posvečeno Snežani in Iztoku ter zreškim kovačem.
Snežana in Iztok sta zagnano spremljala vsa TV nadaljevanja o rodbini Krupp – razen zadnjega dela. Ko sem jima povedala, da sem bila v Essnu na obisku pri tej eminentni družini, sta hitela z vprašanji: Kako so? Kje so? Koliko bogastva imajo?
“Draga Snežana, Alfried Krupp von Bohlen und Halbach, njegovi ženi Annelise in Vera kot tudi sin Arndt (1938-1986) niso več živi. Za seboj so pustili … VSE!”
Zreške kovače pa omenjam zato, ker so bili Kruppovi tako rekoč pionirji in botri kovaške industrije v Evropi. Ker ima internet na voljo zelo veliko zgodovinskih dejstev, bom v tem članku izpostavila le nekaj malenkosti, ki so me v muzeju najbolj impresionirale.
Prvi in zadnji potomec dinastije sta imela enako ime Arntd. Prvi Arndt je prišel v Essen iz Nizozemske 1587 leta in obogatel z nakupom zemljišč, ki so ostala brez imetnikov po epidemiji kuge. Zadnji Arnt pa je ostal brez lastnega imetja po smrti svojega očeta, ker se je (moral) odpovedati dediščini . Seveda ni obubožal; z dvemi milijoni evrov na leto je imel zagotovljeno razkošno, a kratko življenje (48 let).
V osemnajstem stoletju se je kar trikrat zgodilo, da so moški voditelji dinastije umrli pred ženami. Le-te so bile primorane nadaljevati s posli in se pri tem celo odlikovale: Helene Amalie je prišla v družino 1751. Po šestih letih je vdovela in prevzela vodenje holdinga. Železarski obrti (predvsem izdelovanju orožja) je dodala predelavo volne, rudarstvo in novejše kovačnice. Petronella Krupp je bila mati petih otrok in je vodila koncern na prelomu v 19. stoletje. Dočakala je 82 let. Theresse Krupp so po možu ostali le dolgovi in štirje otroci. Da je uspela rešiti dejavnost, je ustanovila svoje podjetje in najela kredite pri svojem očetu. Njena desna roka je bil sin Alfred. Danes nepojmljivo je dejstvo, da ga je mati vključila v posle že pri štirinajstih. Kasneje je imel le enega sina Friedricha Alfreda – Fritza(1854-1902), ki je uredil posestvo in pompozno vilo Hugell, kot je na ogled še danes.
Na zadnji sliki pa je Fritzova hči Bertha, ki je kot najstnica prevzela in v celoti posedovala, takrat t.im. delniško družbo, za očetom, usmrčenim v italijanskem ujetništvu.
Na njihovem posestvu, pod ogromnimi bukvami, se skriva tudi ljubka Spatzenhaus ali vrabčja hiška. Oče Fritz, ki se je odlikoval po človekoljubju, jo je postavil za Bertho in sestro Barbaro. V njej sta se igrali in vodili svoje gospodinjstvo.
Moj mož se je v muzeju zagledal v računovodske knjige, mene pa so pritegnili lestenci, igle, ladjedelništvo, komunalne rešitve in celo sveder.
Kot rečeno so se v Kruppovem koncernu menjavala krizna obdobja z blestečimi vzponi. Do leta 1959 je Alfriedu Kruppu (Berthinemu najstarejšemu sinu) uspelo premagati povojne težave. S 125.000 zposlenimi po celem svetu je bil na četrtem mestu med nemškimi koncerni. Temu je seveda sledila še zadnja kriza, leta 1966. Glede na splet okoliščin: gospodarska kriza, davčna politika, sinova nezainteresiranost za posel in huda bolezen, se je Alfried odločil, da posel v celoti preoblikuje v korporacijo državnega pomena in sklad za podporo tehničnemu napredku (izobraževanju).
Snežinkin blog 