Oznaka: darilo

Napisana vsebina vključuje tekste, ki so zagotovo neprimerni za otroke, zato je to zanje v celoti neprimerno branje. Če sodite med tiste starše, ki ne pomnimo, kdaj smo svojim otrokom nazadnje pripovedovali o Božičku, potem sodite med izjeme (beri: vaši otroci so dovolj veliki za to zgodbo) 😉

Moj moto je še vedno: govori, kadar imaš kaj povedati in piši, kadar imaš o čem pisati. O čem, če ne o obdarovanju med božičnimi prazniki. Le kdo bi si želel majhno darilo? O, ja! Sodobne dolgonohte mladenke (to besedo bi g. Artač gotovo označil za današnjo besedo bloga 😉 ) ne bi imele nič proti majhnemu zaročnemu prstanu, kateremu bi sledila poroka na prvi pogled… A to ni želja za Božička, kakor se ga igramo pri nas doma, ker v resnici ne veš, kdo bo komu Božiček. Ali ste že slišali za Secret Santa: https://www.secretsantaorganizer.com/. To je internetna igra, v kateri sodelujejo vsi bodoči obdarovanci, ki pa so hkrati tudi darovalci. Vsak obdari le eno osebo izmed sodelujočih, katero mu je namenil računalniški program. Tako obdarovanec ne ve, kdo mu je poklonil darilo, lahko pa v program vpiše željo. Z igro nas je seznanila najina hči, kmalu potem, ko se je preselila med Gorenjce 🙂 Ta igra ima dve (Gorenjski) karakteristiki, ki sta hkrati v skladu z letošnjimi varčevalnimi ukrepi; prvič, vsak dobi le eno darilo in drugič, po vnaprej dogovorjeni vrednosti (20 eur). Naj se pohvalim, da mi je uspelo od Božička zdreti največjo škatlo. Kako le, se sprašujete. Za dvajset evrov?!? Moja želja je bila: brezalkoholno pivo – za ta denar se ga dobi kar nekaj. In kar nekaj ljubiteljev tega piva je pri naši hiši, zato zaloge takoj poidejo.

Pa pojdimo nazaj k najmanjšemu darilu. Le-to ni bilo pod smrečico, ni bilo zaročni prstan in ni bila zvezdica iz Swarovskih kristalov. Ne. Zopet me je življenje obdarilo z veliko mero domišljije. Saj ni res – pa je, najmanjše darilo letos mi je poklonil prijatelj z Gorenjske (naKLJUČje, pač 😉 . Ker ima smisel za humor, vem, da mi te navedbe ne bo zameril. Dobila sem kamen po imenu kamena strela ali gorski kristal. Kljub temu, da njegov hlad in bela barva dajeta vtis mrtvila, temu še zdaleč ni tako. Poznan je kot kristal vseh kristalov. Navodilo mojega darovalca je bilo: kamen moraš očistiti; najbolje je, da ga izpostaviš mesečini. Mhmmm… Minil je dan, dva, trije… in ker sem pozabila na to priporočilo, se je kristal vseh kristalov, kakor pravijo kameni streli, odločil pokazati svojo moč: kar sam se je povezal z luno. In tukaj se začne čarobna pravljica. Kamen in luna sta “nagovorila” mojega moža, da me je povabil na sprehod, ko je luna šele vzhajala. Prvič sem bila priča luninemu vzhodu. Bilo je veličastno. Celo mož se je čudil nepredvideni romantiki. Za trenutek sem pomislila, da mi polna luna mežika. Zna biti, da mi je res, saj je vedela, da je to šele začetek najinega druženja – uvodno srečanje.

Niti sanjalo se mi ni, kaj mi luna pripravlja to noč. Pet minut do petih me je zbudila “luč”!?! Posvetila mi je naravnost v oči. Še nikoli v življenju si polna luna ni našla tako velike špranje med temnimi zavesami, da bi me prebudila. Takoj se mi je posvetilo, kaj želi. “Daj no! Pokaži mi že tisti kamen,” je bila njena zahteva. Kameno strelo sem položila na okensko polico, da se je okopal v luninem siju, jaz pa sem občudovala razsvetljeno romantično noč. Le kdo bi razumel skrivnosti matere narave, sem se spraševala.

Po tem dogodku sem verjela v moč kamene strele, imenovane tudi kristal aktivacije. Veliko dela ga čaka v Novem 2023. Čistil in nevtraliziral bo negativno energijo, me branil pred sevanjem in krepil mojo auro. Verjamem da bo v meni prebudil skrite talente. Še najbolj pa verjamem, da me bo zdravil (vir: https://www.ustvarjalneideje.si/ ): krepil pretok energije, spodbujal imunski sistem. O njem pišejo, da je čistilec duš, da krepi duševno stabilnost, spodbuja pozitivne misli in občutke, povečuje potrpežljivost in vztrajnost, obenem pa omogoča večjo sposobnost veselja in ljubezni ter harmoničnega življenja z vsemi živimi bitji.

Kaj več bi človek težko pričakoval od najmanjšega darila.Vsekakor vam v Novem 2023 želim čimveč srečanj s polno luno – naj vas nosi. Luna vas – vi pa svoje drobcene, a dragocene amulete.

P.s. Kar se smrek tiče, moram povedati, da je naša (umetna) jelka letos praznovala okroglo, dvajseto reciklažo. Odkar sem na svoji koži doživela veliko pokopališče lepih, mladih smrečic sredi tržnice nekega velemesta, nimam več srca, da bi mi krasile dom in svoj nastop zaključile s sušenjem na ulici. Prave smreke občudujem v gozdu. Žal obstajajo tudi gojišča jelk, kjer lahko rastejo skoraj svobodno, do tiste višine, ki jim jo je namenil gospodar. Če tega še niste videli, naj povem, da so sredi nasadov mladih smrečic visoki, v nežno šoto zapiknjeni koli, ki imajo dvojno funkcijo: ščitijo smrečice pred ptičjimi iztrebki (saj najglasnejše ptice vedno posedajo na najvišjih vrhovih – v tem primeru na kolih), hkrati pa koli določajo višino, ki jo bodo smrečice dosegle v zadnjem letu svojega življenja. Žalostno.