PUST, PUST MASTNIH UST

Ne vem, če je Prešeren napisal kak recept?

Bi ga pa lahko.

Če bi bil za KROFE, bi mogoče zvenel tako:

»Ko moja mama peče krofe, pravilo 1 se glasi:

Vsi ven iz kuhinje, da se testo ne prehladi!

Hitro pogledam nazaj, koliko dobrot na mizi leži:

Kvas (7 dag), pol litra mlačnega mleka, kavna žlica soli,

naribana limonina lupina, 7 rumenjakov, ruma žlice 3,

sladkor v prahu, moke (pol ostre in pol gladke) eno kilo,

marmelade in margarine obilo (12 dag).

Smuknem iz kuhinje, a kukam izza vrat.

Malo sladkorja in kvas je zdrobila,

v nekaj žlicah toplega mleka utopila.

Margarino je raztopila in ob strani pustila.

Mleku je dodala naribane limonine lupine,

Rumenjake, pa še rum, da veselje nas ne mine 😉

V veliko skledo je dala moko s soljo,

dolila še mlečno zmes, in to je to.

TopTopTop, je mešati začela!

V zmes je vlila še kvas in margarino,

TopTopTop, dokler ni testo postalo lepo, fino!

Takrat mi mama pomežikne,

splezam na stol in od sreče žarim.

V eni roki marmelada, v drugi modelček vihtim.

‘Z rokicami naredi kroglico ali z modelčkom kolo,

Potem pa pustiva, da še malo vzhaja testo.’

Od daleč gledam: že olje cvrči:

Tri minutke zgoraj in tri spodaj pa krofek zadiši!

Tako je po domače!

 

V Benetkah pa je vse drugače:

Razvpita Beneška Republika je od nekdaj rajala v svojem ritmu.

V blišču današnjega karnevala se mnogokrat pozabi na zgodovinsko-socialni aspekt nošenja mask. Maska je v preteklosti sovpadala s socialnimi vlogami, s statusom ali pa je varovala interese oseb, ki so jo nosile.

MORETTA je črna obrazna maska, ki je bila prvotno noša samostanskih žensk, imenovana tudi MUTA. Ženske so jo na obrazu držale z gumbom med zobmi. Kasneje je postala popularna med intrigarkami, da so se zakrile in bile primorane molčati (očitno je ženska klepetavost starodaven problem), dokler jih ni zgrabil »mačo pravi«, ki so se mu razkrile in z njim spregovorile. Nekje sem zasledila tudi, da so moretto nosila mlada dekleta, ki so prišla služiti v mesto iz podeželja . Namesto črne maske so si morale obraz v celoti namazati s črno barvo – tako niso ogrožale lepote gospodaric in niso vzbujale poželenja gospodarjev.

 

Po drugi strani pa so bile tudi premožne meščanke primorane nositi maske – le, da so bile bele. S tako imenovanimi  BAUTTA-mi so si upale na ulice med navadne meščane in ostale »neprepoznavne«.

 

Nam bolj blizu je zagotovo podoba HARLEKINA. Obstaja celo predpostavka, da ga je upodobil sam Michelangelo. Predstavlja norčka in naivneža. Je tudi odrska podoba služabnika, ki gospodarja jezi, ker ne izpolnjuje njegovih zapovedi.

 

ZDRAVILEC KUGE je bila prvotno le podolgovata bela ustna maska (kakor velika servieta), ki jo je v sedemnajstem stoletju konstruiral zdravnik C. de Lorme in je ščitila zdravnike in razkuževalce pred nalezljivimi boleznimi. Koristna je bila tudi kasneje na bojnih poljih, ker je naredila zdravnike prepoznavne in jim dajala imuniteto (napram vojakom).

VOLTO,imenovana tudi LARFA je praviloma maska v črni opremi, ki upodablja duha. Ker prekriva samo oči, je enostavna za nošnjo in zelo priljubjena še dandanes. Če ste že, ali pa še boste, bivali v Benetkah vsaj nekaj dni, vas bo zagotovo obšel občutek, da je to res mesto duhov, mesto zapuščenih domov.

Baje se ga z malo sreče tudi sreča … Buhuhu!