ŽENSKA MNOGIH TALENTOV

Ste že imeli čast poslušati moškega, ki med zvezde kuje žensko?

To je nekaj izjemnega in nepozabnega. Meni osebno jo je predstavil, žal že pokojni, a Konjičanom dobro poznan, gospod Leon Tisovic. Dolgo in zelo zaskrbljen se je spravljal v pokoj. Kaj bo za njim, kdo ga bo nadomestil? Ko je tistega dne stopil v mojo pisarno (takrat sem bila odgovorna za kadre v Cometu Zreče), mi je povedal, da vidi na obzorju novo zvezdo – svojo naslednico, popolno v vseh pogledih. Komaj sem čakala, da jo spoznam še sama, da postaneva kolegici. Potiho sem upala tudi na prijateljstvo.

Kdo je ta lepa ženska z moškim poklicem, managerka v moški branži?

Danica Ravnjak, univ. dipl. ing. prometa, specialistka prometnih ved

Spodnja slika: Združenje manager je v letu 2015 podelilo Swattycometu nagrado za managerkam prijazno podjetje in Matjaž Merkanu za managerja leta.

Danica prosim, zaupaj nam, katere karakteristike so te postavile na oder med najuspešnejše ženske podjetja, ki je prejelo odliko »Managerkam prijazno podjetje«.

Nobena skrivnost: predvsem strokovnost, veliko trdega dela, pravilno postavljeni cilji in imeti nekaj več, bi rekla tisto pravo iskrico v sebi in jo znati prepoznati tudi v drugih. Seveda pripomore tudi odločnost in čisto majčkeno ženskam prirojena sposobnost intuicije. Menim, da so bili moji rezultati odvisni od vloženega dela, ne pa od spola.

Je pa res, da sem orala ledino, da sem bila na pomorski fakulteti edina študentka med stoštirimi fanti. Danes je razmerje spolov že enakovredno. Imela sem to srečo, da sem dokaj hitro v logistiki našla svoje karierno sidro. Dovoljeno mi je bilo soustvarjati in biti sopotnica v procesih, kjer sem lahko svoje znanje uporabljala, dopolnjevala in hkrati prenašala na svoje sodelavce.

Srečo sem imela tudi s svojimi nadrejenimi, ob soustvarjanju visoke kulture podjetja sem se od njih veliko naučila. Če veš, kaj je tvoje delo in ga vestno opravljaš, uspeh ne izostane.

 

Karierizem je zelo zahteven projekt. Bi rekla, da pride pri ženskah do izraza še ena spretnost: preskakovanje polen pod nogami.          Kakšen pristop si izbrala za reševanje konfliktov?

Vprašaje na mestu, bi rekla; tek na dolge proge s preskakovanjem ovir. Vsekakor naporno, vendar vredno vsakega truda. In glej ga vragca, ženskice – odlično! Res nam gre čedalje bolje!!!

Večinoma konflikte jemljemo kot nekaj slabega, vendar ni nujno tako. Konflikt sam po sebi ni nevaren, nevarno je, če se nanj narobe odzovemo. Ugotavljam, da je napačen odziv pravzaprav slabo izražena pozitivna težnja. Sama sem se naučila iz konfliktnih situacij, da je potrebno z odprtim dialogom »vedno pridelati kaj pozitivnega«. Dobra komunikacija je božji dar. Vsi se moramo počutiti kot zmagovalci. Vse skupaj je en velik izziv, a izzive imam rada.

 

Delo v logistiki vključuje veliko potovanj in potovanja vedno prinašajo takšne in drugačne prigode. Prosim, zaupaj nam vsaj eno, na račun katere se še danes nasmejiš.

Res je, z leti se nabere marsikaj. Ena prigoda na žensko temo je bila še posebej luštna.        Se začne takole: pred leti je prišel na slovenski trg pameten produkt za odpiranje skladišč, t. im. »hitrotekoča vrata« s hitrostjo odpiranja 4m/s. V podjetju, kjer sem takrat delala, je bila v planu posodobitev dovoza v skladišče; torej razlog, da uporabim vse razpoložljive argumente in kot vodja službe animiram direktorja za noviteto. Na koncu je imel on zadjo besedo: »Prinesi mi ugodno ponudbo, pa bova videla…«

Najprej jo mahnem na internet, da se orientiram in dodatno izobrazim. Ni bilo treba veliko in ni bilo treba daleč. Proizvajalec in njegov predstavnik v Sloveniji sta razstavljala na celjskem sejmu. Pokličem kontakt, se predstavim, povem potencialne želje in se naročim na svetovalni pogovor. Poslovno. Da. Urejeno. Da.

Po krajšem premisleku sem na dan obiska s seboj povabila sodelavca; bolj zaradi efekta dvojine. Bila sva točna. Gospodje so naju pričakovali; nakar se njihov šef rokuje z mojim sodelavcem rekoč: »Dekoracijo ste si pa kar s seboj pripeljali«, nameri name, me gleda in ocenjuje.

Saj ne vem, kdo je bil trenutno bolj v šoku: sodelavec ali jaz? Seveda znamo ženske premostiti tudi takšne »kočljive situacije«. Čisto mirno sem razložila, da sem si dekoracijo pripeljala jaz 😉 V njegovih očeh je bila ena velika groza, ko je ugotovil svojo napako. Sem rekla sama sebi: »Dragi dečko, takšne napake se poračunajo«. Izposlovala sem tako ugodne cene, da je naš diektor potrdil nakup kar dveh kompletov modernih vrat. Res smo se še večkrat nasmejali na ta račun.

 

V poklicu si se veliko naučila in uspela. Kaj pa te je naučilo življenje. Katere kvalitete so potrebne na tem področju. Kako managiraš svojo številno rodbino in prijatelje.

Kaj me je naučilo življenje? Mhmmm…

Da se je tu in tam vredno postaviti zase, da se je vredno osredotočiti na sedanjost, da bi se moral človek vsak dan naučiti kaj novega, tudi kdaj preprosto reči »ne«, da pozitivne spremembe ne bolijo, da z radovednostjo ni nič narobe, predvsem pa, da se premalo zavedamo pomembnosti časa.

Vsak dan sproti izvajam pogajanja »sama s seboj«. Ko se domenim, nobeno managiranje ni več problem; hja, se ve – sama sebi sem najboljši sogovornik.

Vem, da imaš več otrok kot si jih rodila. Kdo vse se skrije pod tvoje peruti, v varno zavetje?

Pod perutničkama je vedno dovolj prostora za odraslega sina in njegov izbor, za dva vnuka, za nečaka, za dve nečakinji, tudi za moja dva mlajša brata, in seveda za mojega moža. Z vsakim od njih se trudim preživeti čas, kar se da kvalitetno; čas, ki nam je prevečkrat preskopo namenjen.

Preprosto si dovolimo »imeti se radi«.Z leti sem posvojila pravilo: več kot daš, več imaš. Resnično deluje.

Pod svoje okrilje sem vzela tudi vse tiste malo večje mladičke, ki so bili potrebni strokovne podpore. Ne vem, če znam prešteti vse, katerim sem se v pomoč postavila kot mentorica: ob strokovnem zaključnem izpitu, mentorstvu na diplomskih delih in nalogah, mentorstvu pri mnogih oddelanih praksah …

Od kod izvira tvoja strast za oblikovanje oblačil? Kakšne načrte imaš v tej smeri. Ali je na obzorju nova kariera – modno svetovanje?

Me smo tri generacije odločnih žensk: babica, mama in jaz in od nekdaj smo imele več talentov. Eden izmed njih je tudi ustvarjanje z blagom. Včasih je bilo to bolj iz potrebe, da si/so/smo si kaj ukrojile in zašile same. To smo bile »modiš«. Sploh nisem imela možnosti ne-sodelovati. To ti enostavno pride v kri. Hvala bogu!

Iz vsakega potovanja, kjer raziskujem znamenitosti dežel, se nujno potrudim najti in raziskati tudi trgovine z blagom. Se še ni zgodilo, da ne bi kaj našla, in prinesla domov vsaj kašno malenkost, da spet lahko »ustvarjam«. Danes to počnem zase, za dobre prijateljice, po potrebi ustvarimo tudi že kaj z nečakinjama. Birme in valete smo oddelale – se že veselim matur.

Glede nove kariere pa bom vprašanje pustila odprto – saj veste: zarečenega kruha se vedno največ poje.

 

Ker si pristna Celjanka, me zanima, komu bi ti postavila spomenik sredi Celja.

 

Težko bi se opredelila komu še. Všeč mi je spomenik Pelikanu pred mestno občino Celje, lep je tudi splavar ob nabrežju Savinje; mogoče Barbari celjski (1392 – 1451), ker je bila ena najbolj svobodomiselnih in naprednjaških žensk tistega časa. Lahko bi se reklo, da je od grofov celjskih dosegla največ.

Si si kdaj zaželela, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte?

Moje skromno mnenje je, da bi ob nedeljah ljudje morali preživljati čas drugače kot nakupovati in posedati po kafičih v nakupovalnih centrih. Načeloma moja razširjena družina ne izvaja nakupovalnih pohodov ob nedeljah.

Če bi se ti na večerjo najavil trio Eroika, kaj bi jim pripravila, poleg odra seveda 🙂

Eroika, hudooodooobro.

Jedilnik me ne bi skrbel. Eno klasično slovensko »južno« z vsem kar sliši zraven. Bi pa imela več težav z organizacijo. Ker nisem egoist, bi organizacijo speljala ne-tipično slovensko. Za pomoč v kuhinji bi povabila prijateljice in nečakinji. Bi čisto po babje izpeljale en lep večer. Z veliko dobrega prepevanja in druženja vseh udeležencev. Tudi, če bi nam manjkal kakšen prav posebno fin escajg in vsi stoli ne bi bili iz enega lota, ne bi nihče opazil. Sigurno bi poskrbela, da bi bil point v biti in ne imeti.

Ker blog berejo tudi mladiči (ne vem, kdo jim dovoli J), imaš kakšen nasvet, kako naj ravnajo, da bodo dolgo živeli in jim bo dobro na zemlji?

So včasih rekli: ubogaj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Danes to še vedno drži vendar že dolgo ni več dovolj.

Kaj pa vem – predvsem vlagati vase, v znanje, v medsebojne odnose. Naša generacija je pustila slabo popotnico mladim. Na veliko se oglašuje: dobički, velik uspeh, lahkotno življenje, varnost brez pretresov, življenje po meri lastnega okusa in svoboda čez vse. Vse lepo in prav, vendar ne najdem skupnega imenovalca. Tukaj si bo moral kompas usmeriti vsak sam.

Z Danico Ravnjak sem se pogovarjala L.Š. Snežinka