Renata: “Kljub vsemu gre življenje svojo pot. Kaj mi pomaga krasna cotka, če mi ne daje občutka svobode? Kaj mi pomaga čudovit izgled, če mi begajoči um preprečuje videnje bistva? Nekaj takega bi odgovorili otroci, stoječi na realnih tleh.”
RACIO, EMOCIO, INSTINKT so trije razumi o katerih piše Eros v knjigi PSI(hologija). Težka knjiga (kilogram in pol), težka tudi za oči (droben tisk na beli podlagi, bel tisk na črni podlagi, bleščav papir), da ne omenjam vsebine skozi katero se prebijam z veliko težavo. Knjiga gre iz rok v roke, obrabljena do prve četrtine, nakar bralci obupajo. Ne bom obupala; prebrala jo bom do konca in se vrnila na prvo stran; razmišljala in pisala. Sedaj mi pa srce že hitreje in močno utripa 🙂 To je dober znak, da sem na pravi poti. Na svoji poti.
“Ozadje vseh naključij je načrt, ozadje vseh načrtov pa naključje.” (citat iz knjige PSI). Ker se rada prepuščam instinktu, sem prav po naključju postala knjižničarka. Kot pravi Renata, mi je begajoči um preprečeval videnje bistva. Sedaj, ko gledam nazaj in vem, da je moj spomin svet čustev (emocio), podoživljam veselje, ker sem otrokom dala občutek svobode. Jaz sem brezpogojno sprejemala njihov svet. Pred menoj so stali goli (v duhovnem smislu). V naših pogovorih je bilo vse dovoljeno; jaz nisem bila učiteljica. Včasih smo se otroci v šoli ločili na pametne in neumne. Na žalost je bila moja izkušnja iz knjižnice drugačna. Vsak otrok je pameten. Opazila pa sem, enako kot moje kolegice, da se otroci ločijo po prav posebnem kriteriju: otroci poročenih staršev od otrok ločenih staršev. Ti so bili zame “otroci, stoječi na realnih tleh”. V svojem svetu so razvili prav posebno sposobnost, ki jo jaz imenujem manipuliranje z odraslimi. Resnično zaskrbljena in žalostna pa sem bila v družbi zapuščenih otrok, za katere starši niso imeli časa.
V želji, da bi klepet z otrokom zaključila na pozitiven način, sem pohvalila njegov izgled. To je bilo izjemno doživetje. Nedvomno, otrok z oblačenjem odseva svoj svet in hkrati zrcali svet odraslih. Na primer, moj kompliment so komentirali na različne načine: … to majico mi je izbrala mama, … tudi moji prijateljici so všeč te barve, … to je sedaj v modi; ali pa: … no coment – komaj čakam, da se slečem. Ne boste verjeli, kako kreativni so bili nekateri pri zagotavljanju svobodnega oblačenja – res so se slekli in pustili oblačilo kar v knjižnici, da je po nekaj dneh romalo med “izgubljene stvari”.
Kadar sem opazila fanta s kapuco čez glavo, sem si vzela čas in mu prisedla (v šoli, kjer sem delala, je nošenje pokrival prepovedano). Kakšne vrste svobodo potrebuje nekdo, ki se skriva pod kapuco? Jasno! Svobodo pred pogledi. Največkrat se je pod kapuco skrivala sveže postrižena glava po okusu staršev.
Če je bil kateri izmed otrok preveč zaverovan v svoj svet, in je bil njegov svet preglasen za knjižnjico, pa sem stopila za njegov hrbet in ga ljubko imitirala. Sošolci so se od srca nasmejali, dotičnik pa je tudi razumel zrcaljenje in dojel neprimernost svojega vedenja.
Kjer so pravila, so tudi izjeme. Šolski režim dovoljuje nositi pokrivala le deklicam iz arabskega sveta. Pred kom skrivati te bujne, lepe lase? Verjetno jih tovrstna oblačila varujejo pred pohotnimi moškimi pogledi – v njihovem svetu. Ojejoj! Moj svet, tvoj svet, naš svet, pravila, religije, kulture, … Kdo bi se znašel v vsej tej zmešnjavi?!? O, ja! Odlično so se znašli moški v Kölnu. Na Silvestrovo so si moški iz arabskega sveta privoščili množično otipavanje “svobodno oblečenih” Nemk, ki so, po njihovem prepričanju izražale “voljnost”.
Z zakritimi učenkami na šoli si nikoli nisem upala spregovoriti o njihovi noši, niti pohvaliti njihovih rut, ki so bile včasih zelo modno izbrane in dodane celotnemu izgledu ali pa so bile s srdom in malomarno poveznjene na glavo. Moj profesor Vid Pečjak pravi: “Če si svoboden, nosiš posledice, tudi krivdo …”. Tisto jutro je pred menoj v knjižnici obstala osemnajstletna Samira (ime je izmišljeno). Njeni lepo pristriženi lasje so tokrat sijali brez pokrivala; še tisočkrat bolj pa so sijale njene oči. Dolgo časa sva se le molče gledali. Njen pogled naj ostane za večno zapisan.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/55043625
ali dokumentarna oddaja Človek – bogat je tisti, ki daje
Snežinkin blog 