Mama … mama je … mama je sama … mama je sama v … mama je sama v sobi … mama je sama v sobi brez … mama je sama v sobi brez oken … mama je sama v sobi brez oken, ko …
Brrrrr! Bbrrrr! zazvoni mobitel. »Si sama?« je vprašala druga mama.
»Oooo! Prijateljica! Kako sem te vesela. Sedaj nisem več sama, s teboj bom poklepetala in črne misli odgnala. Medtem, ko otroci osvajajo nove vrline, sem jaz zagreznila med spomine – življenje čisto prehitro mine. V sobi brez oken so igrače, navihan pajac okoli mene skače 🙂 Našla sem čestitko »Mamici za praznovanje«; kot da so vse to le oddaljene sanje. Veš, kaj ti povem, prijateljica, prazniki so dobili ime po praznini, ki ostane za njimi.« je tarnala Mama.
»Ženska! Zbudi se! Kaj se dogaja s teboj? Kje si? Skrbi me tale tvoja rima – a ti v glavi, kaj ne štima,« se je pošalila prijateljica.
Na Maminem obrazu se je raztegnil nasmeh: »Frendica moja draga. Si me že potegnila ‘nazaj v prihodnost’. Očitno humor pomaga :). Rima pa sodi med besedne igre. Veš, kje sedim? Na podstrešju, pospravljam praznične okraske. Takole se je počutila Alica v čudežni deželi. Igrače okrog naokrog. Svoj čas sem imela slabo vest, da imata otroka preveč igrač. Ko pa je bilo treba darovati enega samega pliška za otroke v Afriki, sem spoznala, da igrače niso predmeti ampak čustva. Otroka sta jih objemala v naročju in hitela pripovedovati od koga, kdaj, zakaj sta jih dobila. Kot bi odkrili novo igro. Saj res! Tisto frazo o vseživljenskem učenju, bi jaz spremenila v vseživljensko igranje 😉 Na Lego kockah piše od 8-12 let; napaka! Človek se šele pri 30-tih zares znajde v Legolandu. Ampak moji otroci se nočejo več igrati z menoj. Polovili so zajce, pobrali jajce in odšli vsak na svoj dom 😦
»Daj se ti Mama spusti s podstrešja, da si ne bi na kakšen tram navezala štrik in naredila še gugalnico,« jo je prijateljica s humorjem vlekla v realnost. »Boš rekla, da se ti še vedno igraš s svojimi starši?«
»Dokaz, da se še vedno igramo! Samo poglej, kakšno prevozno sredstvo sva rentala z očetom. Babico (tudi 90) pa sem naučila pestovati pravnučka. Je rekla: ‘To je štručka’.«
»Draga prijateljica, kaj vse si ti mene naučila. Kot pravi Eros: ‘Kdor uči, dá največ, kdor samo daje, dá najmanj.’ Tudi to, da je treba dati slike iz glave v albume in albume na polico. V moji knjižnici je nov regal z najinimi igračami, torej albumi …«
»Upam, da te ni preveč zmotil koledar 🙂 To je pa igrača, ki jo je moj mož prejel od svojega prijatelja. Starosti primerna, pardon, razvojnega tipa. In za konec še darilo od Mene Tebi Jaz: App FotoRus. Razvojna igrača za 50+ s podprogramom Kozmetisch Kuss ;).«
Snežinkin blog 