Človek ima dvoje ušes in ena usta. Menda zato, da bi več poslušal in manj govoril. Res pa je tudi, da nešteto ušes ne pomaga, če človek ne posluša s srcem. Še tako glasen stavek bo izzvenel tja v en dan, če ne bo dosegel čustev. Upam, da moj zapis doseže srca mnogih. Namenjen je mladim mamicam in očkom, ki še imajo ob sebi svoje mame ali očete in v svojem srcu nosijo podobo babice ali deda.
Drage mamice in očetje, najljubša oseba na svetu je vaš otrok in prav je tako. Verjamete, da ni in ne bo človeka, ki bi ga lahko močneje ljubili. O, pa bo! Življenje ima za vas načrt. Nekoč, pa naj se zdi to še tako daleč, si boste srčno želeli, da bi vam življenje poklonilo vnuke. Srce, to noro srce, se bo zaljubilo vanje še z večjo močjo.
Zato: mamice in očetje, dajte babicam in dedkom priložnost, da pokažejo svojo ljubezen do vnukov in dopustite otroku to enkratno navezo. Ne dovolite ljubosumju, da se prikrade v vaše srce. Otrok bo razumel, da je vaša ljubezen drugačna, da v sebi nosi skrb za njegovo prihodnost. Dopustite mu ljubiti babico in dedka, tukaj in zdaj, dokler ju še ima.
Prišel bo čas, srčno upam, da bo, ko se bo pod vaše noge priplazil vnuk ali vnukinja s prošnjo v očeh: vzemi me v naročje. Takrat si boste želeli, preslišati glas iz ozadja: ne razvajaj mi otroka; pusti ga naj se plazi.
Takrat bo prepozno. Prepozno za vzgojo. Jutri povejte svojim otrokom, da ste jim dovolili ljubiti babico in dedka zato, da bo vam dovolil, ljubiti vaše vnuke. Tako gre to iz roda v rod – le povedati sem želela.
Snežinkin blog 