Moj mož je danes v Dubaju. Pred 6000 leti bi se pohvalila, da je v Babilonu 😉 Preden je šel na pot, mi je dal domačo nalogo, da preberem knjigo, kako uspeti v Babilonu. Razlogov je več: povedala mu bom obnovo, knjiga me bo držala vstran od trgovin, dobila bom napotke, s katerimi bo lažje doseči zadane cilje v letu 2017. Zame najtežji cilj bo gotovo upravljanje z denarjem. Jaz imam toliko denarja, kolikor ga potrebujem ali drugače rečeno: kolikor denarja imam, toliko ga porabim.
Torej Babilon, prestolnica Mezopotamije (današnje področje Iraka), ki je pred tisočletji slovela po bogastvu, rodni zemlji in odličnih trgovcih. Da je bilo temu res tako, nam razkrivajo arheologi, ki so med vsem očitnim bogastvom (dragimi kamni in zlatom) odkrili tudi starodavne zapise na glinenih tablicah. Zapisane prigode meščanov, bogatašev, pa tudi sužnjev je v kratko prozo strnil George S. Clason. Davna skrivnost uspeha se glasi:
DENARJA JE V IZOBILJU ZA TISTE, KI RAZUMEJO PO KATERIH ZAKONIH SE GA PRIDOBIVA.
Na veliko zadovoljstvo bralcev knjiga ni napisana kot zakonik, temveč nam napotke posreduje s privlačno metodo ustnega izročila.
Prva med parabolami predstavlja Bansirja, izdelovalca kočij, ki sanja o bogastvu. Kjub temu, da pridno in z veseljem dela, da izdeluje najlepše kočije v mestu, ni bogat. Medtem ko s prijateljem Kobbijem razglabljata o poštenem delu, se na ulici pojavi povorka sužnjev. »Nič nisem boljši od njih. Iz dneva v dan se komaj prebijam. Takšno življenje ni vredno svobodnega moža,« zaključi Bansir. Ker pa ima dober prijatelj na zalogi vedno tudi dober nasvet, ga Kobbi povabi, da obiščeta najbogatejšega moža v Babilonu in povprašata, kako obogateti.
Mogotcu je ime Arkad. Živi v krasni palači in se baha z največjo kočijo, najboljšimi konji, najlepšimi oblačili, okoli pasu ima navešene mošnje z zlatniki.
Ne glede na statusne razlike se Arkad razveseli starih znancev, saj so skupaj odraščali in trgali šolske klopi. Bansir ni nič ovinkaril: »Arkad, kako ti je uspelo dobiti srečo na svojo stran?«
»Sreča je opoteča, ali lahko dobljeno-lahko izgubljeno,« ju opomni Arkad. »Tisto, kar sta vidva spregledala v mladosti, so pravila, po katerih se pridobiva bogastvo. Že res, da sta svobodna meščana in imata družini – je pa tudi res, da sta zapravila kar nekaj denarja in časa, predno sta ugotovila, da se v šoli nismo naučili vsega.«
Arkad si je vzel čas in jima povedal svojo zgodbo, katere poduk je: človek je suženj dela, če prihodek v celoti porabi. 10% zaslužka zadrži zase (varčuj).
Na tej točki pa se začne zgodba iz mladosti zapletati. Po letu dni je imel Arkad toliko prihrankov, da so mu cekini stopili v prazno glavo in jih je lahkoverno investiral, torej izgubil.
Poduk, ki sledi, se glasi: svoj prihranek investiraj le po temeljitem posvetovanju s strokovnjaki in prijatelji, ali pa z njim dolgoročno zmanjšaj izdatke svoje družine — kupi stanovanje ali zemljo.
Ker je bil Arkad tudi kraljevi svetovalec in v kraljevem interesu je bila gospodarska rast celotne skupnosti, je kralj Arkadu naložil nalogo, da razširi znanje o bogatenju med vse vedeželjne meščane.
Tako je najbogatejši mož v Babilonu strnil svoja in spoznanja svojih kolegov v sedem zapovedi dobrega gospodarjenja:
- Mesečno zapravi le 90% prihodkov.
- Analiziraj in zmanjšaj nepotrebno zapravljanje. Kupi najnujnejše.
- Naj se prihranki obrestujejo (vezave, nepremičnine, naložbe,…).
- Prihranke oziroma naložbe dobro zavaruj.
- Nakup lastnega bivališča ali zemljišča je odlična naložba.
- Zagotovi prihodke svoji družini in sebi za primer bolezni, starosti.
- Skrbi za strokovni razvoj (sebe in svoje družine)
Ne glede na vse povedano so Arkadovi učenci (na njegovo veliko razočaranje) odprli prvo razpravo na temo »good luck« ali imeti srečo. Veliko reke Evfrata je preteklo in veliko življenskih zgodb je bilo povedanih, da so pričujoči razumeli edino pravo srečo: prepoznati in izkoristiti dobro priložnost.
Ko je prišel čas, da Arkad imenuje svojega dediča je poklical k sebi sina in dejal: »Nomasir, moja želja je, da naslediš moje imetje in obveznosti. Vsekakor pa mi moraš najprej dokazati, da boš znal z bogastvom modro ravnati. Želim, da greš po svetu, zaslužiš nekaj svojega imetja in postaneš ugleden državljan. Za boljši začetek kot sem ga imel jaz, ti poklanjam mošnjo zlata in glinasto ploščo s petimi zakoni o zlatu. Če jih boš udejanil, ti prinesejo kompetenco in varnost.«
In tako naprej in tako dalje …
… spoznamo tudi najsrečnejšega moža v Babilonu; izvemo kako prevzgojiti bogataševega vnuka, ki je prepričan, da je delo le za sužnje in se čudimo, zakaj so babilonski mogotci zaupali 70% svojih prihodkov ženam in še marsikaj.
Za vse, ki se želijo osebno seznaniti s knjigo, je le-ta na voljo v mnogih slovenskih knjižnicah.
Pa še dodatek za sladokusce, ki jim angleščina ne dela težav ali pa jo z veseljem obnavljajo. Prilagam audio izvedbo knjige v originalu. (aktivirate jo s klikom na spodnjo URL povezavo).
Vaša naložba bo le »4 ure časa« – obresti pa v neslutenem obsegu.
Snežinkin blog 